Baden Powell

Il metodo scout è essenzialmente la traduzione e applicazione pedagogica dell’esperienza di vita del suo fondatore. Robert Baden-Powell nasce a Londra il 22 febbraio 1857, e a meno di tre anni rimane orfano di padre. Viene educato dalla madre in modo aperto e poco convenzionale. Dopo una carriera scolastica abbastanza incolore entra a 19 anni nell’esercito, e viene subito inviato in India. Trascorrerà oltre un terzo di secolo come ufficiale coloniale in India, Africa e Mediterraneo.
Coscienzioso e gran lavoratore, prende il servizio
profondamente sul serio; dotato di senso dell’umorismo, sa guardare attraverso la vita, sorridendo degli altri, ma prima di tutto di se stesso; acuto osservatore, sa cogliere con un colpo d’occhio la traccia di un animale, i tratti di un paesaggio, i lineamenti di un carattere.
L’episodio che diede una svolta alla sua vita assicurandogli una notorietà nazionale fu la difesa di Mafeking durante la guerra anglo-boera del 1899-1902. Baden-Powell era riuscito, con l’energia, il dinamismo, lo spirito di risorsa e il sangue freddo che lo caratterizzavano, a difendere eroicamente la cittadina sudafricana. Mafeking offrì poi lo spunto per un’interessante
esperienza. Allo scopo di risparmiare uomini per la prima linea fu istituito un corpo di cadetti per ragazzi da 9 a 18 anni, cui vennero dati compiti quali staffette e portalettere. Si diede fiducia e responsabilità ai ragazzi che risposero con coraggio ed entusiasmo anche nei momenti più difficili. Da questa esperienza B.P. trasse una lezione pedagogica.
Tornato in patria fu sorpreso nell’apprendere che il suo opuscolo Aids to scouting (1899) per sottoufficiali e la truppa andava a ruba non solo tra i militari, ma anche tra i ragazzi inglesi. Si
accorse ben presto di essere diventato un punto di riferimento per le associazioni di ragazzi e scuole; i ragazzi si rivolgevano a lui come a una guida morale per chiedere consigli.
Maturò così in lui l’idea di proporre un programma per ragazzi.
B.P. fece due scelte importanti: per esporre il suo programma educativo pensò di scrivere un manuale per ragazzi (e non un libro di pedagogia per adulti) ricco di nozioni di tecnica
campistica, di esperienze di vita all’aperto, di valori morali e lezioni di vita. La seconda scelta fu di sperimentare sul terreno la sua idea organizzando un campo.
Il primo campo scout ebbe così luogo dal 31 luglio al 9 agosto 1907 nell’isola di Brownsea. L’esperienza fu positiva e B.P. scrisse il libro Scouting for boys (Scautismo per ragazzi). Con
questo testo non intendeva creare un’organizzazione a sé stante, ma piuttosto mettere a disposizione di quelle già esistenti
un programma educativo. Nel libro chiarì che “dove vi siano ragazzi che non appartengano a nessuna organizzazione, essi possono organizzarsi in pattuglie e diventare boy scout”. Fu proprio quello che fecero e in breve tempo centinaia di migliaia di ragazzi diventarono scout. B. P. fu così spinto ad organizzare l’associazione scout, alla quale si dedico fino alla fine. Morì l’8 gennaio 1941 in Kenya.

Skavtska metoda je v bistvu prevod in postavljenje v pedagoško prakso življenjske izkušnje svojega ustanovitelja. Robert Baden
Powell se je rodil 22. februarja l.1857 v Londonu in že v zgodnjem otroštvu je ostal brez očeta. Vzgaja ga mama na svoboden in nekonvencionalen način. Po šolanju vstopi pri 19
letih v vojsko in kmalu ga pošljejo na teren v Indijo. Več kot tretjino stoletja preživi kot oficir v Indiji, Afriki in Sredozemlju.
Vesten in marljiv pri delu, jemlje službo zelo resno, s smislom za humor zna gledati na življenje, na ljudi in na sebe, kot oster opazovalec zna z enim samim pogledom videti sled živali, obrise pokrajine, poteze karakterja.
Dogodek, ki ga je pripeljal do slave, je bila obramba Mafekinga med anglo-bursko vojno leta 1899-1902. Baden Powell je s
svojo značilno energijo, dinamičnostjo, iznajdljivostjo in treznostjo uspel herojsko braniti južnoafriško mestece. Mafeking je nudil vzgib za zanimivo izkušnjo. Z namenom, da bi imel čim
več vojakov v prvi bojni liniji, je sestavil skupino mladih od 9. do leta, kateri je dal nalogo štafete in poštnega raznašalca.
Zaupal je mladim in jim dal odgovornost, oni pa so se z navdušenjem in hrabrostjo odzvali tej nalogi tudi v najbolj kritičnih trenutkih. Ta izkušnja je B.P.-ja nekaj naučila.
Ko se je vrnil v domovino, je bil presenečen, ko je zvedel, da se je njegov Aids to scouting (1899) za podoficirje in navadne vojake, razširil ne samo med vojaki, ampak tudi med mladimi.
Kmalu je opazil, da je postal oporna točka za mladinske organizacije in za šole; mladi so se za nasvete obračali nanj kot na moralnega vodnika.
V njem je tako dozorela ideja, da bi predlagal program za mlade.
B.P. je takrat vzel dve pomembni izbiri: napisal je knjigo za mlade (in ne pedagoško knjigo za odrasle), polno znanja iz taborjenja, izkušenj iz življenja na prostem, moralnih vrednot in
življenjskih izkušenj. Druga izbira je bila, da bo preveril svojo idejo na terenu, tako da je organiziral tabor.
Prvi skavtski tabor je bil od 31.julija do 9.avgusta na otoku Brownsea. Izkušnja je bila pozitivna in B.P. je napisal knjigo Scouting for boys ( Skavtizem za fante). S to knjigo ni nameraval ustanoviti svoje skupine, temveč je hotel nuditi v
pomoč drugim že obstoječim skupinam svoj vzgojni program. V knjigi je pojasnil da: “kjerkoli so mladi, ki ne spadaio k nobeni skupini, ti se lahko organizirajo v izvidnice in postanejo skavti.”
Prav to so mladi naredili in v kratkem času jih je nekaj tisoč pristopilo k skavtom. B.P. je bil tako primoran organizirati skavtsko gibanje, kateremu se je posvetil do konca svojega življenja. Umrl je 8.januarja l.1941 v Keniji.